Biološko-dinamična metoda (biodinamika) je najstarejša ekološka metoda pridelovanja hrane, ki jo je utemeljil dr. Rudolf Steiner in se je po letu 1924 razširila po vsem svetu. Temelj BD kmetijstva je delovanje človeka v smeri oživljanja zemlje in ravnanja z njo na način, da pridela hrano, ki je nosilec vitalnih energij in ga ohranja pri dobrem fizičnem zdravju in mu omogoča njegov nadaljnji razvoj na področju duševnosti in duha.
Biodinamik ne uporablja mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, temelj njegovega (so)delovanja na zemlji so biodinamični preparati – gnoj iz roga, kremen iz roga in kompostni preparati, ki omogočajo dobro kaljivost in boljšo vitalnost rastline. Pri delu upošteva tudi zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov.
V biodinamiki kmetija ni le obrat za pridelovanje hrane in doseganje velikega doprinosa, ampak predstavlja organizem, v katerem njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali in človek delujejo kot povezana celota. Na biodinamični kmetiji človek prideluje hrano, lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem ohranja naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, z naravnimi pripravki in biodinamičnimi preparati ščiti in krepi rastline ter s kompostom trajno oživlja tla.
Biodinamik je zvest naravnim izvorom kaljenja, rasti in razvoja rastline – to so svetloba, toplota, vlaga, minerali. Rast zdravih in vitalnih rastlin podpira z uporabo biodinamičnih preparatov, ki delujejo vnaprej (so podpora zemlji in rastlini, da se razvija zdravo) in ravnanjem po kozmičnih ritmih od setve do spravila pridelkov – v nasprotju s konvencionalnim kmetijstvom, ki blaži posledice, nastale zaradi uporabe sintetičnih sredstev. Bolna rastlina ne more zdravo nahraniti človeka, zato je biodinamično delovanje usmerjeno v omogočanje pogojev, v katerih bodo naše rastline in pridelki zdravi, ne pa zdravljeni.
Kakovost pridelanih živil v biološko dinamični pridelavi izboljšujemo predvsem s skrbjo za ohranjanje zdravja in rodnosti tal, zato zemlje ne gnojimo z gnojevko in nezrelimi komposti. Za zdravje komposta uporabljamo kompostne preparate. Zdravje rastlin krepimo z s čaji, izvlečki, s pravilnim kolobarjenjem in z upoštevanjem pravega časa za vsako opravilo.